razpokanost ploskovnega element....

[beton]

[Administrator je pomerio ovu temu sa drugog mesta]

Pozdravljeni!

Zanima me kako lahko upoštevam razpokanost ploskovnega elementa, katera je zahteva po EC8 za stene in stebre pri potresu. Za linijski element "stebre" ta probrem rešim enostavno na ta način, da zmanjšam že v samih vhodnih podatkih karakteristike grednega elemnta in tako ročno spremenim vztrajnostne momente "I2,I3" ter strižno površino "A2,A3" . Zanima me kako to naredim če modeliram ploskovi elemnt, kajti pri njemu pa ne morem ročno spreminjati vtrajnostnega momenta in strižne površine.
Rešitev sem probal narediti pri naprednih opcija sezmičnega preračuna z zmanjšanjem faktorja togosti zidov na upogib, vendar rezultat ni dober oz pravilen.

Kako vem, da rezultat ni pravilen?
Naredil sem dva primera konstrukcije. Prvi primer je v celoti iz linijskih elementov. To pomen, da sem tako stebre kot stene, ki so dimenzij 20/260cm modeliral kot linijski element in dobil določene vrednosti nihajnih časov in notranjih sil ( npr. T1=0,3204s) in jih primerjal z modelo v programu ETABS in so rezultati tako nihajnih časov kot sil identični. Ko pa modeliram stene kot ploskovni element in spremenim faktor togosti na 0,5, da bi na ta način upošteval razpokanost stene imam nihajni čas ( T1=0,251806s) ali pa če pustim faktor togosti na 1 se zadeva bistveno ne spreminja in nihajni časi so ( T1=0,251126s). Nihajni časi in kasnje razdelitev sil na elemente bi morala biti pri linijskem in ploskovnem modelu skoraj enake ampak niso.

Zanima me kakšna je naslednja možnost, da na pravilen način upoštevam razpokanost ploskovnega elementa.

Hvala za odgovor!

Lp

[b.milan]

Iz onoga sto ste napisali, nije jasno koju krutost zidova se redukovali - da li ste redukovali i aksijalnu krutost zidova na savijanje i aksijalnu krutost zidova na savijane ?

Mozda bi bilo dobro da nam posaljete modele (ulazne fajlove, *.twp) sa kojima ste vrsili oglede.

[beton]

Pozdravljeni!

Žmanjšal sem faktor togosti vertikalnih zidov na upogib K=0,5, prav tako sem zmanjšal faktor togosti horizontalnih plošč na upogib K=0,001 iz tega razloga, da sem upošteval ploščo, ki je v svoji ravnini toga, to pomeni da se obnaša kot toga šipa = diafragma v svoji ravnini . V modelu je upoštevano samo nihanje v Y-smeri ter preprečeno v x,z-smeri, ker me zanima samo delovanje v tej smeri. Pomembno mi je samo to na kak način upoštevati rapokanost zidov "ploskovnih elementov", tako, da bodo rezultati ploskovnega in linijskega modela primerljivi.

Na mail info@radimpex.rs vam pošiljam datoteke za pregled:
1. 2Arazpokan_diafragma(liniski model)
2. 2Arazpokan_diafragma_ploskovni


Lp

[b.milan]

Zidovi se horizontalnom pomeranju konstrukcije dominantno suprotstavljaju svojom aksijalnom krutoscu a gotovo zanemarljivo svojom krutoscu na savijanje.
Krutost na savijanje zida odnosi se na savijanje oko slabije ose - a u tom pravcu zid i tako nema nikakvu znacajnu krutost.
Aksijalna krutost (naprezanje zida u svojoj ravni) omogucava da zid bude krut u svom poduznom pravcu.
Dakle, kada ste u modelu sa linijskim nosacima (stubovima) redukovali krutost na savijanje tada ste smanjili krutost na savijanje stuba oko obe ose.
Ali, kada ste u modelu sa povrsinskim nosacima (zidovima) redukovali krutost na savijanje zidovima, tada ste samo smanjili krutost na savijanje zida oko slabije ose dok je krutost zida na savijanje oko jace ose ostala neredukovana.

Kada se i ta krutost redukuje - dobice se rezultati kakve ocekujete.